LAZY PETER IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE

Fuck...naši rokometaši so pokasirali na Slovaškem, Primož ne skače več svetovnih rekordov....Zlatko je v penziji, Srečko se je podal med prišepetovalce....tud Iztoku in Luku čoln ne steče s tapravo hitrostjo....
Ja ja...kozel je postal ŠROTEK....najebali ga mi Slovenci...

Za tolažbo en posnetek iz Mare...le kje so našli tega prozornega Tarzana...

 

Bye, Crazy Peter (samo tokrat)

Zaustavil se je cas....spet moram delat in prekleto, da se to mora glih meni zgoditi. Se par mesecev in se vracam nazaj v precudovite kraje....

En kratek posnetek za vse moje prijatelje v Sloveniji:

Bye, Lazy Peter

Varno prispeli v Nairobi. Naslednjih 10 dni bo moj dom na Langati Road. Ne se bat...nobenih kač ni tam. Je čisto normalno naselje z veliko družabnega življenja.
Zadnje čase sem postal Lazy za pisanje in gremo raje na fotke...

Tole je najin dom...ni nič podobno blatni koči....

Le redko večerjava sama. Vedno na obisku veliko prelepih deklet. Kristine je njami.



Vedno nasmejana...Raj je na tem svetu...




Kakšna kariera, delnice, pomembni položaj v družbi...men je tole čitsto dovolj



Junija grem na kratek dopust...gre kdo zraven?




Še ena od njenih prijateljic...Makena....




......za konec...




Preostane še zgodba o Angeline in je Kenija zaključena. Začnem pisati o Angliji. Gasterbajterski life je delo in nič drugega. Je zato bolj veselo, ko se odpravim na dopust. letos imam name spucat vsa 6 kilo eurov za vandranje okoli po svetu. Konec naslednjega leta sledi selitev v New Zealand....
Lep pozdrav vsem v Slovenijo...

Bye, Lazy Peter

Game driving je dobra zadeva. Vidiš veliko raznovrstnih živali, ki so popolnoma navajena na turiste. A zame je vseeno najboljše nabiranje drv v tem prekrasnem rezervatu. to nalogo sva imela z Dorio. Tale moj prijatelj je izredno zanimiv. Drugače full deloven....a ko ima dopust ga ne spraviš vstran od piva. Prav zaradi tega sva se vedno odpravljala proti večeru. Prav v tem času lahko opaziš največ živali. Ker sva bila v akciji za drva sva večkrat skrenila iz urejenih poti v goščavo. To ni dovoljeno, vseen včasih je potrebno raskirat.
Škoda, da nimam fotografij s teh podvigov. Predvsem je bilo veliko smeha in prav malo strahu. Imaš občutek, da bo vse ok in se ti ničesar ne more zgoditi. Je pa fantastičen občutek, ko zunaj avta opazuješ velike črede divjih živali....peljemo se gor po hribu. Iznenada zagledamo veliko čredo žiraf. Mora jih biti več, kot 20. Ponosna in prelepa bitja.

Evo ga...Doria, izredno uspešen poslovnež in tudi zabavljač, da ga ni para...

Dej no...prid sem, te bom jaz malce popraskal...ne rečt dvakrat in bo pri teb...čaka na zastonj porcijo. Nismo zastonj daljni sorodniki..

Mark in John...vedno nasmejana...sta se nekaj delal norca iz mene...nič slabega, ni vesela dužbe, če ni vedno kdo na tapeti...

zgledajo neokretni...podvodni konji slovijo po svoji hitrosti in znajo biti tudi nevarni..

majčkeni in pogumni...le kaj strici v teh jeklenih škatlah počnejo tukaj? Ja res se zdijo prisrčni...videz pošteno vara. Kakšno leto nazaj je nemški turist stopil iz avta, da bi slikal leve. Levinja ga je pokončala v parih sekundah. Mara je njihov dom in mi smo le gostje tukaj.

Sem že pozabil, kaj nam je povedal....le to vem, da so črede ogromne. Nemogoče prešteti...

je znano, da levinje opravijo vse delo. Lev ima svoj kraljevski naslov in poskrbi le za pobiranje davkov. Se večkrat dogajajo drame ob prevzemu v krdelu. Novi lastnik pobije vse mladiče. Kralj priznava le svojo kri in tudi levinje so spet pripravljene na parjenje. Narava zna biti kruta. Je nenehni boj za prživetje...

Smo se zapeljali v Tanzanijo...malo sem ga že čutil...kaj boš drugega, saj je silvestrovo...

Ni veliko časa za pisanje. Tudi jaz moram včasih delati...black..Ni kaj...sem v Londonu...danes sem rabil za 20 milj 2.5 ure. Kljub avtocestam kjer je ponekod tudi 10 pasov se je nemogoče izmuzniti prometnim zastojem. Le kam drvi ta svet, se večkrat vprašam.
Se spomnim mirnih dni v Mislinji. kako se življenje zasuče. Če le hočemo je polno presenečenj.

Kenije še ni konec in počasi bom objavil tudi kakšno prigodo iz Anglije. Zadnjič sem bil na kenijski žurki. Pa tud kaj takšnega se najde...se zbudim zjutraj in je treba it v službo. Se usedem v avto in volana nikjer.

Danes je žalosten dan za Eve in tudi zame. Umrla je njena sestra. Stara je bila 25 let. Rak ne izbira..ni važno ali si star ali mlad. Meni je Afrika spremenila življenje. Je drugačen svet kjer ljudje nimajo niti približno toliko možnosti, kot jih imamo mi v razvitem delu Evrope. Vzamite si čas za dolg dopust nekje v tretjem svetu. Ne bo vam žal...tudi tam živijo ljudje, ki niso nič drugačni od nas.

Bye, Lazy Peter

Noči v Mari so prijetno hladne. Ampak samo, če si sam!!!! Ob prekrasni kenijski lepotici te ne more zebsti...nemogoče in tudi preverjeno. Sicer ne bod len in kar Eve in jaz sigurno nisva...je najina noč bila bolj kratka. Tile majhni šotorčki so na kupu, sliši se vsak šum. Midva ne znava biti tiho. Kdo le? Zjutraj je padalo nekaj pripomb na najin račun. Mark je nama predlagal odselitev iz tabora. Sva menda predolga in Angie ne paše več njegova minutaža:) No way...I'm not moving from center of camp...Nikoli ne veš kako lačni so levi in je le bolje biti nekje v sredini. Je pa zato Mark premaknil svoj šotor na drugo mesto. Momboi je blo tk vseen, po napornem pijančevanju ne bi slišala niti letalskega napada.
Sand River je prekleto hladna. Segreje se šele nekje popoldan. Čez reko je majhen prostor kjer so tudi tuši. A včasih ni sreče z vodo in potem sledi kopanje v reki. WC!!!! ponoč je potrebno potrpet. So levi vedno na preži za sprehajajočimi zrezki. Mijav in njami gre skp, ne....

map of Maasai Mara, da vidite kje so Sand River Gate...

In še zemljevid Kenije..

Smo si našli udoben prostor za piknik....na koncu tudi obtičali. Dorija postal preveč pogumen ali bolje rečeno žejen in pol si tam. Na srečo se je vse dobro končalo.

Imamo nogometno tekmo. Favoritov ni in tudi šteje se ne. Razen seveda ranjenih...kdo jo je že skupil? Aja, Vili je proti večeru padel v reko...na srečo na pesek in tud levov ni blo v bližini...

Tule je naš prostor....sicer reka ni globoka, je pa čista. In namakanje prav paše. V primerjavi z nočjo je presenetljivo vroče...

Je res lepa...ni kaj, imam pač srečo...

Sem trenutno v Angliji in pri pogledu na te fotke me res močno vleče nazaj v Kenijo. Če bo vse po sreči jo odkurim že na začetku septembra. Gre kdo zraven?

Premalo je takšnih trenutkov in ne družimo se dovolj med sabo. Veliko se lahko naučiš v Keniji...

Hladno pivce, prelepa narava, okoli tebe polno divjih živali...le kaj še hočeš več..

In še ena fotka moje princese. Lepa, da ni kaj...a lepih deklet je v Keniji veliko....

Nedaleč od nas se pase čreda bivolov. Ne ogrožajo nas in mi njih ne. Večkrat za varnost ni potrebno uporabljati strelnega orožja...

Proti večeru smo izvedeli, da je Kibaky zmagal na volitvah. Začeli so se izgredi, ki so trajali dobra dva meseca. na srečo je v Keniji prevladal razum in je spet mir. Naslednjič več o game driving in obisku Tanzanije..

Bye, Lazy Peter

Vsega skupaj nas je 13…magična številka. Na pot se odpravimo zgodaj zjutraj. Izid volitev še ni znan. Raila je po 2/3 preštetih glasov v veliki prednosti. Čakajo še na rezultate iz Kikuyu in Meru land. Tam ima večino predsednik Kibaki. So rezultati zelo pomembni za nas. Eve je iz plemena Lua in seveda moja mala malenkost iz plemena Slovenc. Vsi ostali so Kikuyu ali Meru. V primeru Kibakijeve zmage se bomo znašli na sovražnikovem ozemlju. Večina bo v veliki nevarnosti. Kljub vsemu ne mislimo izpustiti novoletne zabave v Maasai Mara. Hrane imamo za majhno vojno. Na vsakega pride dve kišti pira ali vina. In še liter žgane pijače po izbiri.

Na zgornji fotki lahko vidite Great Rift Valley, ki je znana tudi, kot Cradle of Mankind. Tukaj se naj bi vse začelo. Naši prastari starši na ne vem koliko potenc so se odločili splezat dreves in pogledat na bližnji pašnik, če je dovolj prostora za kakšno nogometno tekmo. Seveda je bilo to nekaj milijonov let nazaj. Afrika je naš dom in domov se je vedno lepo vračat. Večina zemlje na tem področju je v Kikuyu lasti. Njim zemlja pomeni prav toliko, kot Maasaju njegova živina.

Cesta je presenetljivo dobra. John ni bil tukaj vsaj dve leti in to preseneti tudi njega. Napredujemo hitro in v naslednjih 3 urah smo že v Naroku. Smo že prišli v Maasaji Land. To ponosno in neodvisno ljudstvo, ki naj bi prišlo iz severne Afrike. Nekateri pravijo, da so Maasaji izgubljena Aleksandrova legija…po drugi legendi naj bi bili “Lose Tribe of Israel“ V Keniji sem jih spoznal kar nekaj. Za zahodno civilizacijo so že skoraj mistično privlačni in zaradi tega se veliko Kenijcev oblači v njihova oblačila. Pravi Maasai ima vedno velike luknje v ušesih. To sem si prvo zapomnil.

 

Na tej fotki smo nekaj kilometrov pred Narokom. Zaustavili smo se zaradi žeje in nabave oglja.

 

Menda preganjam črnke po celotni Keniji…vsaj tako pravi en komentar na mojem blogu. Ma ne mi rečt, še v življenju nisem srečal črnega človeka tako, kot tud belega ne….mi na misel ne pride, da bi bil bled, kot kakšen list papirja…sicer se imam presneto dobro

Tole je bencinska črpalka v Naroku. Nimam vseh fotk s sabo. Nekaj je ostalo na Evinem fotoaparatu. Sicer še par mesecev in evo mene back to Kenya….

No in smo v že v tem prekrasnem parku. Malo razgibavanja pred postavljanjem šotorov nič ne škodi. Tudi previdnost ni odveč. smo v deželi divjih živali. Proti večeru je mamba kr švignila skozi tabor. Šotori obvezno zaprti, da te ne preseneti striček škorpijon ali nenavadno prijazen afriški gad.

Ne vem no, smo v deželi Maasajev kjer ženske opravijo vso nezanimivo delo. Moškim se morajo posvečat bolj pomembnim zadevam, kot je pijančevanje s prijatelji, preganjanje ljubic, lovom (preden so ga prepovedali) in mogoče še ostane čas za vojskovanje. Ta pravična razporeditev dela je na celotnem svetu veljala milijone let. V nekih predelih je še danes tako….to ne velja za naš tabor…Ženske popivajo…

Mark in moja malenkost postavljava našo jedilnico…

 

Vili že postavlja naše šotorčke…in

In John je pravkar končal z lupljenjem krompirja…

Aja…..Momboi se mora malce spočit…piti hladno pivce zna bit precej naporno…V zadnjih dobrih 50 letih smo izgubili vse naše pravice…nič več v ponos dedu, pradedu...pričakujem šopek rož za 8 marec:)

Jedilnica je postavljena…prav tako šotori…

Tole bo najin dom naslednjih 5 dni. Sva skoraj v centru tabora. Prinesla zraven zalogo kondomov za par vojn…tk, da si je še Dorija kakšnega sposodil. Je bil zaposlen z iskanjem dekline, katero je našel šele zadnji dan…

Pa da ne boš preveč siguren…tale prijateljica si nas ogleduje…ja ja….tedenska razprodaja mesa v Mari…sm vrsto se je treba postavt…

Je že noč...in počasi čas za spanec!!! Če imaš srečo ali nesrečo, kakor za koga...se levi in ostale divje živali približajo taboru le na par metrov...

 

Občutek v Maasai Mara je fantastičen…v svoji fantaziji se vračam nazaj med svoje prednike….opazujem to prekrasno naravo, na nebu opazim samo ptice in v daljavi se oglašajo levi….pravkar se vojščaki v plemenu odpravljamo na lov…."Peter, bring me water...please"..me Evin glas vrne nazaj v sedanjost....ja ja my darling:)

In za konec še prekrasen sončni zahod….